Strele ločimo glede na mesto nastanka (med oblaki, med oblakom in zemljo, znotraj oblaka), glede na naboj (pozitivne in negativne) ter glede na potek strele (padajoče in dvigajoče). Sledijo podrobnejši opisi in slikovni prikazi. Spoznali boste tudi, kako nastane strela z jasnega in kaj je ognjena strela.
Glede na mesto nastanka
Prva kategorizacija strel je glede na mesto njihovega nastanka. Najpogosteje strele ločujemo na strele med oblakom in zemljo, strele med oblaki in strele znotraj oblaka. Večina strel nastane med oblaki ali pa znotraj oblaka. Na zemljino površino pa udari le približno 10 % vseh strel.
Glede na naboj
Strele delimo tudi na negativne in pozitivne. Negativne strele so tiste, ki udarijo iz spodnjega dela oblaka, kjer se zadržuje negativni naboj. Večina strel spada v to skupino (okoli 90 odstotkov). Druga vrsta strel pa so pozitivne strele, ki udarijo z vrha nevihtnega oblaka. Na vrhu oblaka se zadržuje pozitivni naboj. Pozitivnih strel je manj, pogosteje se pojavljajo v zimskih mesecih. Značilnost teh strel je tudi, da so močnejših amplitud kot negativne, pojav udara pozitivne strele, pa traja nekoliko dlje, kot pri negativni streli. Zaradi tega pozitivne strele pogosto povzročajo več škode in netijo požare, zato se jih je prijel izraz ognjena strela. Ker pozitivna strela udari z vrha oblaka, torej z višine med 4 in 7 km nad tlemi, lahko tovrstna strela udari tudi nekaj kilometrov od nevihtnega oblaka. Taki streli navadno rečemo strela z jasnega.
Glede na potek
Tretja delitev strel je na padajoče in dvigajoče. Padajoče strele so tiste, ki iščejo pot iz oblaka proti zemlji in padajo na zemljo. Takih strel je večina vseh strel med oblakom in zemljo. Dvigajoče strele pa so tiste, ki se iz zemlje dvigajo v oblak. Dvigajoče strele se navadno pojavijo pri zelo visokih objektih.
