Varnost pred strelami

Pojavnost strel v Sloveniji je v evropskem merilu največja, zato moramo vedeti, kako se med nevihto zavarovati. Spoznali boste, kaj moramo storiti, če nas zajame nevihta in kje smo najbolj varni. Izvedeli boste tudi, kaj storiti, če zavetišča ne najdete in kako ukrepati v primeru poškodb zaradi strele.

Slovenija je ena izmed držav z najvišjo gostoto strel v Evropi. Zato je pomembno, da vemo kako se zavarovati, če se znajdemo sredi nevihte. Najpomembneje je, da se na nevihto pripravimo preden pride do nas in da ne načrtujemo izletov v naravo, ne da bi preverili vremensko napoved. Če načrtujemo dejavnosti na prostem, pozorno spremljamo vremensko napoved in morebitna opozorila Agencije RS za okolje.

Kaj storiti, če nas zajame nevihta

Pred strelami smo najbolj varni v ozemljenih stavbah in v avtomobilu s kovinsko konstrukcijo. Avtomobil nas ščiti pred udarom strele le, če se ne dotikamo kovinskih delov. Na prostem, kjer se ne moremo zateči na varno mesto, pa lahko nevarnost udara strele zmanjšamo na več načinov:

  • Ne zadržujemo se na visokih mestih, kot so gorski vrhovi in grebeni
  • Ne zadržujemo se ob visokih drevesih in gorskih previsih
  • Ne zadržujemo se na, ob ali v vodnih površinah
  • Odložimo vse večje kovinske predmete, kot so pohodniške palice ali dežnik
  • Poskusimo poiskati suho mesto 
  • Zatečemo se v kočo, stavbo s strelovodno zaščito ali pa v avtomobil
  • Ne dotikamo se kovinskih predmetov ali se pod njimi zadržujemo
  • Če nas nevihta zajame na prostem počepnemo, med nevihto ne stojimo, ne hodimo in ne ležimo
  • Po koncu nevihte v zatočišču počakamo vsaj še 30 minut

Nevihtni položaj

Če nas nevihta zajame na prostem in zatočišča ne najdemo, odložimo kovinske predmete, kot so pohodne palice ali dežnik, počepnemo in stopimo z nogami čimbolj skupaj. Če smo v skupini se čimbolj razpršimo. Če imamo nahrbtnik, blazino ali kaj podobnega, čepimo na njem. Ker navadno nevihta traja dlje časa, se lahko na tla tudi usedemo, pri čemer damo noge čimbolj k sebi. Ta položaj imenujemo »nevihtni položaj«. Najpomembneje pri tem je, da smo čim nižji in se s čim manjšo površino dotikamo tal. Na tla se nikoli ne uležemo.

Varna mesta

Med nevihto smo najvarnejši v zaprti stavbi z ustrezno strelovodno zaščito. Napol odprte stavbe kot so kioski, nadstreški in podobno niso varne. Električnih naprav ne izklapljamo med nevihto, ampak jih iz omrežja izklopimo preden nevihta prispe do nas, če je to le mogoče. Ne dotikamo se kablov in ne uporabljamo ožičenega telefona. Uporaba mobilnega telefona med nevihto ne predstavlja tveganja. Ne zadržujemo se ob oknih in kovinskih premetih. Prav tako med nevihto ne točimo vode, saj ob udaru strele obstaja verjetnost, da električni tok pride tudi po vodi. Zato si med nevihto ne umivamo rok, se ne tuširamo in ne peremo posode.

Kaj storiti v prmeru poškodb

Če pride do poškodbe zaradi udara strele, moramo hitro ukrepati. Takoj pokličemo nujno medicinsko pomoč na številko 112. Žrtve udara strele v sebi nimajo električnega naboja in se jih lahko zato brez tveganja dotaknemo. Če je treba, izvajamo umetno dihanje in masažo srca. Tudi če človek, ki ga je zadela strela, ne kaže znakov poškodbe, ga mora pregledati zdravnik.

Če električno napravo zajame ogenj, jo skušamo varno izklopiti iz električnega omrežja in je ne gasimo z vodo. Primeren je le gasilni aparat na prah. Če ognja ne moremo pogasiti, pokličemo gasilce na 112. Če strela podre električne drogove ali pretrga električne žice, se jih ne dotikamo in o tem obvestimo pristojno službo. Če žice padejo na avtomobil in voznik ne more odpeljati mimo, naj vse osebe ostanejo v avtomobilu in se ne dotikajo kovinskih delov avtomobila.